Asertivna komunikacija

Sposobnost govoriti in sodelovati na način, ki spoštuje in priznava pravice in mnenja drugih ter hkrati zagovarja lastne pravice, potrebe in osebne omejitve, je znana kot asertivna komunikacija. Asertivna komunikacija je odločna, samozavestna komunikacija.

 

Da bi pri nekaterih vprašanjih našli rešitev, ki bo koristila vsem, spretnosti asertivnega komuniciranja odpirajo vrata odkritemu dialogu, v katerem je mogoče spoštljivo slišati in upoštevati različne potrebe, poglede in izbire.

To lahko okrepi naše vezi, zmanjša stres, ki ga povzročajo nesoglasja, in nam zagotovi socialno oporo pri prebijanju skozi zahtevne okoliščine. 

Ljudje si med seboj izmenjujemo verbalne in neverbalne signale. Z verbalnimi in neverbalnimi signali, vključno z govorico telesa, tonom glasu, mimiko obraza, gestami in dejanji, sporočamo svoje ideje in občutke.

Vzajemno razumevanje med obema vrstama komunikacije je ključnega pomena.

 

Glede na raziskave, kadar si verbalna in neverbalna komunikacija nasprotujeta, raje zaupamo slednji. Iz teh dveh načinov komuniciranja izhajajo trije stili komuniciranja v odnosih.

Pasivni, agresivni in asertivni so imena za ta načela. Znano je, da ljudje med pogovorom uporabljamo vse tri komunikacijske stile, vendar bomo po potrebi uporabili le enega.

Po Infante (1987) agresivni komunikacijski slog "uporablja fizično ali simbolično silo, bodisi minimalno, da bi prevladal in morda povzročil škodo, bodisi maksimalno, da bi premagal in morda uničil kraj napada". Ta slog odlikuje monopolizirajoča miselnost, ki se kaže v silovitem vedenju (Heffner, 1997). Agresivni komunikatorji ne spoštujejo ali ne upoštevajo pravic drugih ljudi (Kolb in Griffith, 2009).

Prestrašeni ljudje raje skrivajo svoja čustva, ko se soočajo z različnimi vprašanji v različnih kontekstih, zaradi česar zavzamejo pasivni slog komuniciranja (Bennis in Nanus, 1985).

 

Asertivni komunikacijski slog posameznikom omogoča neposredno izražanje idej ali mnenj (Dasgupta, Suar in Singh, 2012), ljudem pomaga vzdrževati potrditev brez potrebe po dokazovanju in izražati svoja čustva, pravice in misli, ne da bi napadali pravice, čustva in misli drugih ljudi (Sims, 2017; Freeman in Adams 1999; Rakos, 1991). Tak način komuniciranja pomaga posameznikom vedeti, da imajo pravico zavrniti nerazumne zahteve (Beatty, Plax in Kearney, 1984), tako da rečejo »NE« zahtevam bodisi vrstnikov, šefov, profesorjev itd.; (Kolb in Griffith, 2009). Niso brezbrižni do čustev svojih komunikacijskih partnerjev, zato skrbno izrekajo tako zahteve kot pritožbe na vljuden, a odločen način. Asertivnost je slog komuniciranja in kompetenca, ki se je lahko naučimo in pridobimo v različnih življenjskih obdobjih.

Z asertivno komunikacijo se bomo seznanili tudi na naši delavnici "Samozagovorništvo, zagovorništvo za ljudi z avtizmom in drugimi nevrodivergencami", ki jo pripravljamo skupaj z društvom ASPI.