Interoceptivno zavedanje

Interocepcija je sposobnost opazovanja in povezovanja telesnih občutkov s čustvi. Raziskave navajajo, da je interocepcija pomemben dejavnik za razvoj učinkovitih veščin samoregulacije pri otrocih, najstnikih in odraslih.

Mnogi ljudje, ki imajo težave s samoregulacijo, imajo v ozadju težave z interocepcijo. Te interoceptivne razlike so zelo pogoste pri različnih posameznikih, vključno s tistimi z avtizmom, travmatskimi motnjami, motnjami senzorične obdelave, anksioznostjo, depresijo in drugimi izzivi. 

Nekateri ljudje lahko doživijo tako močne interoceptivne signale, da so takoj preobremenjeni in zmedeni. Drugi doživljajo oslabljene ali utišane interocepcijske signale, zaradi katerih se ne morejo odzvati na čustva, dokler ne jih ne preplavi vročina. To lahko povzroči znatne težave pri čustvenem uravnavanju in obvladovanju zahtevnega vedenja.

Čustvena regulacija in disregulacija

Čustvena regulacija je sposobnost učinkovitega upravljanja in odzivanja na čustveno izkušnjo. Ljudje nezavedno uporabljamo strategije uravnavanja čustev, da bi se spopadli s težkimi situacijami večkrat na dan.

Ko otrok, mladostnik doživi disregulacijo, ne more regulirati svojih negativnih čustev.

Ta čustva lahko prevzamejo nadzor, kar vodi do pretiranih reakcij, izbruhov ali zlomov. To je zelo pogosto pri otrocih, mladostnikih s kompleksnimi izzivi. Na primer otroci, mladostniki z avtizmom, ADHD, motnjo senzorične obdelave ali drugimi nevrološkimi razlikami.

Naš um, možgani in telo so med seboj povezani.

Ko je otrok, mladostnik nereguliran, njegovi možgani proizvajajo visoke ravni stresnega hormona, kortizola. Proizvaja tudi adrenalin. Povečanje kortizola poveča tesnobo in disregulacijo.

Ko se to zgodi, se zmanjšajo funkcionalne in socialne komunikacijske sposobnosti – ker možgani ne morejo dostopati do prefrontalnega korteksa, ki nadzoruje izvršilno delovanje.

To je tisto, kar vodi do zlomov, ki povzročijo velik skok adrenalina zaradi sproženega odziva na boj ali beg.

Nekatere raziskave kažejo, da se med zlomom posamezniku IQ zmanjša celo za 30 točk.

Dokazano je, da vadba znižuje raven kortizola in adrenalina. Z drugimi besedami, pomaga izboljšati čustveno regulacijo.

To zmanjša tesnobo in povzroči povečan dopamin in druge endorfine. To so možganski naravni dvigovalci razpoloženja. Manj kortizola in več dopamina pomeni, da je samoregulacija veliko lažja.

Koristi pa se tu ne končajo – povečane ravni dopamina izboljšajo delovanje sinaps v možganih. Posledično se izboljša komunikacijska sposobnost in sposobnost pridobivanja informacij.

Functions of Interoception: From Energy Regulation to Experience of the Self