Senzorna občutljivost 3. - nevrodivergentna na Feldenkrais vajah

Feldenkrais vaje sem pričela obiskovati predvsem zaradi ponavljajočih se bolečin v hrbtenici in ker mi druge metode (protibolečinske tablete, fizioterapija) niso sploh ali pa ne dovolj pomagale.

Decembra leta 2018 sem si  poškodovala  ledveno vretence. Od takrat naprej sem dobila veliko "diagnoz", ki so me strašile. Soočanje s strahom sem nekako "hendlala" z risanjem.

To mi pomaga, je nekakšna oblika "Artsamoterapija". 

raziskovanje ledvenih vretenc

                                                                                                 

Fizična rehabilitacija je bila celoletna in dokaj uspešna, spet sem lahko hodila, kolesarila, rolala, plavala, plesala brez večjih bolečin in posledic.... do oktobra 2021, ko me je spet po nekem bolj obsežnem fizičnem naporu, zabolelo v ledvenem delu. Diagnoza "ishias z lumbagom", (sledila je medikalizacija, fizioterapija...) vzporedno sem doživljala zobobole in zobje so en za drugim leteli ven- paradentoza. Marca leta 2022 sem doživela možgansko kap.

                                            Artsamoterapija:risanje

                                           "raziskovanje" možganov

                                              pisanje dnevnika:

Posledice po kapi in vsej kemiji so, niso vidne so pa nevidne,(tahikardija,tinitus) bolečine v hrbtenici vztrajajo, zobovje v urejanju... stresno!

Postopoma opuščam določene delovne in prostovoljne obveznosti, formalni študij gre na "pavzo" in čas namenjam predvsem sebi. Seveda se pri tem opuščanju obveznosti ne počutim prav nič dobro. Počutim se kot, da sem izdala sebe in druge, s katerimi sem sodelovala. Nabijam si krivdo, sram... groza in strah me je, kam vse to pelje...

Zaenkrat sem veliko v naravi, rišem, pišem, meditiram in tudi to pomaga...da ne utonem...

                                                                                 tesnoba

čas        

    

Januarja letos sem se odločila za obisk Feldenkrais delavnice na zdravstveni fakulteti v Ljubljani z naslovom: "Stresi stres z ramen po metodi Feldenkrais".

In udeležila sem se delavnice z vso mojo prirojeno in pridobljeno nevrodivergentno prtljago - senzorna občutljivost.

 

Feldenkrais vaje izvajamo leže. Za začetek sem vaje doživljala kot meditacijo in med vajami zaspala. V nadaljevanju mi je uspelo ostati budna in v možganih se je jasnila predstava o mojem celotnem telesu.

S pomočjo pedagoginje Mateje Pate, ki nas je v počasnem ritmu, nežno in sproščeno vodila skozi gibe, je bilo dovolj časa za raziskovanje, ki mi je omogočalo preslikavo mojega telesa.

Razlikovati sem pričela vse dele svojega telesa in "zategnjenost" se je počasi sproščala.

Delavnica je minila prehitro in ugotovila sem, da potrebujem več vaj. 

Od februarja se vsak teden udeležujem vaj od doma preko zooma. To je zame in moje nevrodivergentne potrebe bolj prijeten način. V skupinah, kjer je več ljudi, ki jih ne poznam se ne počutim preveč dobro.

Z vadbo počasi povezujem različne dele telesa. Izboljšuje se moje razumevanje, kako delujejo in se gibljejo skupaj, različni deli telesa. Gibi, ki jih izvajamo so  majhni in počasni.

Na zunaj se morda vse skupaj zdi pasivno, vendar je aktivnost v tem, kar ob/čutimo in ozaveščamo.

Vaje mi pomagajo pri odpravljanju bolečin in tudi pri spoprijemanju s tesnobo, jo je manj in na nek način se z njo lažje "zmenim". Pomaga mi tudi meditacija, pisanje dnevnika in artterapija. Sedanjost je v prakticiranju. 

Veliko dela me še čaka in s Feldenkrais vajami je to delo prijetno za telo, um in duha.

                                                       

meditacija

O metodi Feldenkrais lahko več preberete na spletni strani moje pedagoginje Mateje Pate ->Mikrogib.