Skrb zase (1.del) : odziv na stres

Odziv na stres

Vsak človek doživlja stres – to je naraven odziv telesa, ko zazna nevarnost ali preobremenjenost.

Pri nevrodivergentnih posameznikih pa se stres pogosto pojavi hitreje, močneje in traja dlje, saj so naši živčni sistemi pogosto bolj občutljivi na dražljaje in spremembe.

To ni slabost, ampak način, kako naši možgani delujejo.

Kadar je okolje prijazno, so te občutljivosti vir moči – opazimo podrobnosti, hitro prepoznamo spremembe, smo pozorni, empatični in zbrani.

A kadar okolje postane preveč hrupno, zahtevno ali nepredvidljivo, telo in možgani preklopijo v stresni odziv – pogosto še preden se tega sploh zavemo.

Pri avtističnih odraslih se stresni odziv pogosto kaže drugače kot pri nevrotipičnih ljudeh.

Namesto “klasičnega” občutka napetosti ali živčnosti, se lahko pojavijo:

• fizični znaki (utrujenost, napetost v mišicah, glavobol),
• meltdown ali shutdown,
• izguba besed, občutek “zmrznitve” ali odrezanosti,
• potreba po umiku, tišini ali ponavljajočem gibanju (stimming).

To so naši načini uravnavanja – telesni poskusi, da se znova počutimo varno.

Če jih razumemo, nam lahko pomagajo preprečiti izgorelost in preobremenjenost.

Če jih ne razumemo, pa jih pogosto zamenjujemo za “napake” ali “neprimerno vedenje”, kar samo poveča stresni krog.

Kaj je sprožilec?

Sprožilec (ang. trigger) je vse, kar v nas aktivira stresni odziv – zvok, vonj, izraz na obrazu, ton glasu, nenadna sprememba, preveč druženja, nepričakovana kritika …

Sprožilci niso le neprijetne situacije, temveč vsaka izkušnja, ki telo opozori, da je nekaj preveč, prehitro ali preintenzivno.

Sprožilec ni nekaj, kar “ne bi smelo motiti”.

Sprožilec je informacija – telesni signal, da nekaj v okolju presega naše zmožnosti uravnavanja v tistem trenutku.

Zato jih ni treba odpraviti ali se jih “navaditi” – potrebno jih je prepoznati, razumeti in spoštovati.

Zakaj je dobro, da avtistični odrasli poznajo svoje sprožilce?

Poznavanje sprožilcev je eden najpomembnejših delov skrbi zase.

Ko razumemo, kaj nas vznemirja ali izčrpava, lahko:

• pravočasno poskrbimo zase (umaknemo se, spremenimo okolje, vzamemo premor),
• razložimo drugim, kaj potrebujemo,
• zmanjšamo občutek krivde, ko se odzovemo drugače kot večina,
• preprečimo preobremenjenost ali meltdown.

Poznavanje sprožilcev ni znak šibkosti – je dejanje samozavedanja in samozagovorništva.

S tem, ko spoznamo svoje meje, si omogočimo, da ostajamo prisotni, povezani in bolj mirni v svojem telesu.

Spoznati svoj stresni odziv ne pomeni, da ga moramo nadzorovati. Pomeni, da ga razumemo – in si damo dovoljenje, da se odzovemo na način, ki nam pomaga.

 

Skrb zase pri avtističnih posameznikih ni razvajanje, temveč potreba živčnega sistema.

Vsak od nas ima pravico do počitka, do prostora, do drugačnega tempa.
Ko se naučimo prepoznati stres in sprožilce, naredimo prvi korak k bolj sočutnemu odnosu do sebe – in to je prava skrb zase.

se nadaljuje...