Odziv na travmo
Aktivacija našega sistema odzivanja na stres je kompleksen fiziološki proces, ki vključuje sodelovanje različnih organov in sistemov, da se lahko odzovemo na grožnjo. Na naš osrednji in periferni živčni sistem na primer vpliva travmatična izkušnja, ki (med drugim) vključuje naš srčno-žilni, imunski, endokrini, prebavni in mišično-skeletni sistem.
"4 F" je mnemonika, ki se uporablja za opis štirih primarnih instinktivnih odzivov na stres ali grožnje.
4 F so del naravnega stresa in mehanizmov preživetja v telesu, ki ljudem pomagajo pri odzivanju in obvladovanju potencialno nevarnih situacij.
"4 Fs" je sestavljen iz Fight, Flight, Freeze in Fawn. Vzemimo si čas, da razpakiramo te temeljne koncepte.
Boj -Fight
Odziv »boj« vključuje aktivacijo telesnega simpatičnega živčnega sistema, ki posameznika pripravi na soočenje z zaznano grožnjo in boj proti njej. Ta odziv vključuje povečan srčni utrip, povečano budnost in sproščanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Je naravna reakcija, ko se soočimo z grožnjo, ki jo je možno premagati z agresijo ali odporom.
Polet - Flight
Odziv na 'beg' je prav tako produkt simpatičnega živčnega sistema. Vključuje nagon za beg ali beg pred zaznano grožnjo. Ta odziv vključuje povečan srčni utrip, večjo zavest in naval energije, ki omogoča hitro gibanje. To je evolucijska prilagoditev, ki posameznikom pomaga pobegniti iz nevarnih situacij.
Zamrzni - Freeze
V nekaterih situacijah odziv telesa na stres vključuje zmrzovanje. To se pogosto imenuje odziv "zamrznitve". Na to lahko gledamo kot na obliko imobilizacije, kjer se posameznik umiri in se lahko zdi, da se »zapre«. Ta odziv je mogoče povezati z dorzalnim vagalnim kompleksom v kontekstu polivagalne teorije (ki jo raziskujemo pozneje v vsebini tega tedna). Je reakcija na situacije, ko se niti boj niti beg ne zdita možna ali varna.
Fawn
Četrti "F" je "fawn". Ta odziv vključuje osebo, ki poskuša pomiriti ali zadovoljiti potencialno grožnjo ali agresorja, da bi se izognila škodi. Pogosto vključuje vedenja, kot so popustljivost, podrejanje in prizadevanje za nenevarnost ob zaznani nevarnosti. Prejšnji modeli »F« so vključevali le odzive Fight-Flight-Freeze. Četrti »F« (Fawn) pa je pomemben, ker priznava, da se lahko posamezniki na grožnje odzovejo ne le z agresijo ali izogibanjem, ampak tudi s socialnim ali odnosnim odzivom.
Travmatične izkušnje lahko močno vplivajo na živčni sistem telesa, kar vodi do različnih fizioloških in psiholoških odzivov. Telo aktivira odzivni sistem na stres »boj ali beg«, ki vključuje sproščanje stresnih hormonov, ki telo pripravijo na odziv na zaznano grožnjo.
Znano je, da ima izpostavljenost travmi, zlasti travmi v otroštvu, potencialno dolgotrajne posledice na nevrološki, vedenjski in medosebni ravni. Posledice neugodnih izkušenj iz otroštva se lahko prenašajo iz generacije v generacijo, če otroci v svojem življenju nimajo zaščitnih blažilnikov, kot so pozitivne izkušnje iz otroštva ali skrbni odrasli.
Teorija o preobčutljivosti na stres nakazuje, da lahko doživljanje stresa naredi osebo bolj občutljivo na prihodnje stresorje. To kaže, da da neugodne izkušnje iz otroštva vplivajo na stres v poznejšem življenju, kar vodi do vrste negativnih fizičnih, psiholoških, medosebnih in poklicnih rezultatov.
Ta občutljivost na stres poveča tveganje ne le za motnje duševnega zdravja, ampak tudi večjo verjetnost impulzivnega delovanja, kar je bolj verjetno, ko se poveča čustvena vzburjenost.
Ko se čustvena intenzivnost poveča, se možganske funkcije na višji ravni, kot sta reševanje problemov in načrtovano vedenje, zmanjšajo.
Ljudem, ki doživljajo posledice travme, je pogosto težko pretehtati alternative in posledice, kar lahko vodi do impulzivnega vedenja, katerega cilj je iskanje takojšnjega čustvenega olajšanja (Baumeister & Lobbestael, 2011).
Ni komentarjev: