Ozaveščanje skozi gib po metodi Feldenkrais

Mineva dve leti, odkar sem se spoznala z metodo Feldenkrais. In ozaveščanje skozi gib je zame postalo kot potreba po zraku, vodi, hrani... v tem "tukaj in zdaj bivanju" na planetu Zemlja.

Opazovanje, samo - opazovanje (brez presoje) z radovednostjo, opazovanje svojega telesa, ki je tehnika med vajami Feldenkrais (pod spretnim vodstvom pedagoginje)  je postalo v teh dveh letih zame "orodje", ki ga uporabljam  tudi pri opazovanju svojih misli, čustev, občutkov in dejanj. Zakaj? Zato ker so to gradniki moje realnosti in se jih lahko zavedam!

Zame ključni je "pogled nazaj" (miselno sledenje dnevu v obratnem vrstem redu - od trenutka ko želim zaspati, do trenutka, ko sem se zbudila- nekako tako sledimo svojim občutkom telesa pred Feldenkrais vajo in po njej...) in samoprevpraševanje. Brez presojanja- samo opazovanje! 

Opažam tudi mojo vibro.

In izbiram kaj bom s tem ustvarila v svojem življenju. Fuc*ing težko je kaj ustvarjati iz misli, občutkov in čustev! In, če jih sprejmem (itaq me je najprej strah...) obtičim...se blokiram in v tem, ni prostora zamisli, občutke in čustva !

(moje prepričanje???  hmmmmmm...tudi če ni moje, sem si ga naložila, kako naj ga odložim???). Odložim lahko nekaj kar sem sprejela...dokler bežim pred tem...no go!!! 

Feldenkrais vaje so počasne in zame je bil to največji izziv - se upočasniti. Na začetku sem kar zaspala. Ne vem ali sem bežala, ali mi je bilo dolgočas...ali sem se umirjala, a s časoma sem zavestno sledila navodilom pedagoginje, brez razmišljanja, ostala sem budna... kar je zelo blagodejno vplivalo na moj živčni sistem. Opustila sem kontrolo in mu zaupala. Pričela sem uživati v opazovanju sprememb v svojem telesu...zmehčalo se je - popustile so mišične napetosti, počutila sem se vsaj med vajami lahkotno, brez bolečin (zaradi katerih sem tudi iskala načine, kako jih odpraviti...).

V vsakdanjem življenju je vse to (in še - itaq) potekalo z različnimi vzponi in padci, (fizično bolečimi, čustvenimi, miselnimi...) ki sem jim sledila  samo z opazovanjem in bolj ali manj uspešno NE presojala! 

Pedagoginja nam večkrat med podajanjem vaj sporoča, da naj bodimo ustvarjalni, ko premikamo svoje telo na najboljši možni način za nas! 

OK-kul. 

Ustvarjalnost je zame med drugim tudi risanje, slikanje...

In kdaj najlažje začnem? Ko se znajdem pred praznim platnom, papirjem... na N E V T R A L N E M območju!

In tako sem zdaj "v fazi" pregledovanja in sprejemanja mojih ali pa ne mojih prepričanj, sploh ni pomembno... ki mi niso v po-moč in v mojih možganih in telesu poteka "alkemija" nevtraliziranja, odlaganja prepričanj, ki me blokirajo, ovirajo in spoznavam, da lahkonaboj nevtraliziram lahko le snabojem, vibracijo! (tako kot pri Feldenkrais vajah naredim gib, ki meni "paše", ki me ne boli...) 

In s tem so tudi moje misli, občutki in čustva za "začetek" nevtralni. 

Kakorkoli, prazno platno, NEVTRALNO morda "ni zanimivo", a je pogoj za ustvarjanje, zato se veselim nadaljnega ustvarjanja in dela na "skrbi zase" - samooskrbi in Feldenkrais vaj 💖.

O metodi Feldenkrais lahko več preberete na spletni strani moje pedagoginje Mateje Pate ->Mikrogib.