Odziv na nesramnost brez izgube sebe
Raziskujem svoje vzorce odzivov na dražljaje v komunikaciji (pokroviteljski, nesramni..karkoli...name it):
- ne zmorem vedno biti tiho,
- če pa sem tiho -> potlačim
- včasih se odzovem z jezo, sarkazmom
- in potem sem jaz tista, ki se moram opravičevati.
In ja, se opravičim - za svoj odziv.
Zato ker samo za svoj odziv sem odgovorna.
Nesramnež je odgovoren za svoj odziv.
In vidim, da ko se odzovem na nesramnost z jezo ali kako drugače čustveno...nesramnežu elegantno omogočim izhod...
Ker po tem je zgodba samo o mojem odzivu, o mojem vedenju...to ni več zgodba o njegovi nesramnosti...kot, da nikoli nič ni bilo z njegove strani.
In opravičim se jaz. Opravičim se za svoj ton — ne za svojo mejo!
Sprašujem se zakaj si želim, da nekdo , ki je nesramen, ve da to vem?
Ker želim:
- pravičnost
- jasnost
- ali preprosto: “ne moreš se tako obnašati do mene”
to ni šibkost!
to je zdrava potreba po mejnem odzivu !
Kaj opazim?
- ko reagiram z jezo
- se fokus premakne
Moj odziv je reaktiven
- čustvo me prevzame
- pride jeza
- potem obžalovanje,opravičevanje
- nič ne rečem
- druga oseba ostane “brez ogledala”
- ampak… jaz to nosim -potlačitev!
Kaj želim od sebe?
Reguliran odziv meja + brez eksplozije
Slika, ki prikazuje reguliran odziv
Želim se odzvati na nesramnost brez izgube sebe” 😍
In med ustvarjanjem se spomnim misli V. Frankla:
Zavem se vmesnega prostora med dražljajem in odzivom !
Zmorem? se učim, Feldenkrais je zame prava izbira!
Dovolj je da: Opazim → Poimenujem → Ne razlagam
“To ni enostavno. In ne uspe vedno.”
Moč ni v tem, da ne reagiram.
Moč je v tem, da lahko izberem, kako.”
Reference:
Hvala Frankl, hvala Feldenkrais (ozaveščanje skozi gib), hvala Art Healing, hvala Neuroafirmativnemu pristopu - vsem mojim učiteljem!
Ni komentarjev: