Prostor, kjer lahko sodelujemo kot smo

Sodelovanje Društva Plus5 v projektu Cremulec je bilo zame predvsem izkušnja povezovanja ljudi skozi različne načine komunikacije, ustvarjalnosti, gibanja, občutenja in skupnega bivanja.

Januarja smo se udeležili srečanja v Gradcu, kjer sem vodila likovno delavnico »brez besed«. Delavnica je nastala iz preprostega vprašanja: kako se povezujemo, ko umaknemo pritisk po pravilni verbalni komunikaciji? Skozi barve, gibanje, opazovanje in skupno ustvarjanje se je ponovno pokazalo, da ljudje lahko sodelujemo tudi takrat, ko ne uporabljamo veliko besed.

Maja smo sodelovali še na kampu v Topolšici, kjer sem vodila senzorični sprehod in delavnico »Gozdni mostovi«. V skupini so sodelovali ljudje z različnimi telesnimi oviranostmi, nevrodivergencami in različnimi življenjskimi izkušnjami. Med nami so bili verbalni, neverbalni, tihi, glasni, hitri, počasni, ljudje različnih starosti in iz različnih držav. Kljub razlikam smo uspeli ustvariti prostor, kjer smo lahko sodelovali kot smo.

Prav ta izkušnja me je ponovno spomnila, da skupnost ne nastane iz popolnosti ali enakosti, ampak iz možnosti, da ljudje ostanemo povezani sami s seboj in med seboj tudi v svoji različnosti.

Zavod Risa s svojim delom pomembno odpira prostor razumevanju, da deinstitucionalizacija ni samo premik ljudi iz velikih ustanov v manjše oblike bivanja, ampak predvsem vprašanje kakovosti odnosov, soustvarjanja skupnosti, možnosti sodelovanja in dostojnega življenja. Projekti, kot je Cremulec, so lahko pomemben prvi korak, čeprav se vsi, ki delujemo na tem področju, zavedamo tudi omejitev kratkoročnega projektnega financiranja.

LebensGroß Zavod Izotim AMÁS Escena Fundación AMÁS Boža-Božena Lesjak

Osebno sem skozi sodelovanje v projektu ponovno začutila, kako pomembno je ustvarjati prostore, kjer ljudi ne poskušamo spreminjati, ampak skupaj z njimi prilagajamo načine dela, komunikacije in sodelovanja. Nevrodivergentni ljudje ne potrebujemo samo podpore, ampak tudi skupnosti, kjer lahko naše močne korenine pridejo do izraza.

Hvaležna sem vsem sodelujočim, organizatorjem, prostovoljcem in udeležencem za skupno izkušnjo, humor, odprtost, pogovore, objeme, različnosti in vse gozdne mostove — vidne in nevidne — ki smo jih skupaj gradili.