Skrb zase (3. del): Izvršilna funkcija in vpliv stresa

Izvršilna funkcija je del možganskega sistema, ki nam pomaga delovati, ne le misliti.

Gre za skupek sposobnosti, s katerimi načrtujemo, se odločamo, začnemo z nalogo, jo vztrajamo in dokončamo.
Pogosto jo opisujejo kot “notranjega organizatorja” ali “vodjo pisarne v možganih”.

Ko ta sistem deluje dobro, lahko:

• ohranimo pregled nad nalogami,
• se odločamo po korakih,
• urejamo prioritete,
• prilagodimo vedenje glede na situacijo,
• in ostajamo čustveno uravnani.

Toda izvršilna funkcija je zelo občutljiva na stres.
Ko je telo v stresnem odzivu, “pisarna v možganih” zapre vrata.

Kaj se dogaja v možganih pod stresom

Ko doživimo stres, telo preklopi v način preživetja – “boj, beg, zamrznitev, servilnost” (fight / flight / freeze / fawn).
V tem stanju se aktivira limbični sistem (čustveni center), medtem ko predfrontalna skorja, kjer domuje izvršilna funkcija, začasno “ugasne”.

To pomeni:

• težje razmišljamo logično,
• pozabimo, kaj smo hoteli narediti,
• težko začnemo ali končamo nalogo,
• govorimo prehitro ali obstanemo brez besed,
• reagiramo impulzivno ali se umaknemo.

Pri avtističnih in drugih nevrodivergentnih posameznikih je ta odziv pogosto hitrejši in močnejši, saj je živčni sistem že sicer bolj občutljiv na dražljaje in negotovost.

Kako se to kaže v vsakdanjem življenju

Primeri, ki jih mnogi poznajo:

• po konfliktu ali spremembi načrta se “zmrzneš” in ne zmoreš nadaljevati dneva;
• po stresnem dogodku ne veš, kako začeti preprosto opravilo (npr.   pripraviti obrok ali poklicati nekoga);
• pri delu ali šoli po stresu ne moreš več slediti navodilom;
• tvoje telo “ve”, da je treba nekaj storiti, a možgani “ne morejo dostopati” do korakov.

To ni lenoba, nezainteresiranost ali pomanjkanje discipline.
To je nevrobiološki odziv: tvoj živčni sistem je preobremenjen in prioriteta je varnost – ne učinkovitost.

Kako pomagati izvršilni funkciji, ko je pod stresom

1. Najprej pomiri telo

Ko si v stresu, ne išči takoj rešitve ali motivacije.
Najprej pomagaj telesu, da se umiri.
Dihaj, premikaj se, zavij se v odejo, sedi v tišini, pij vodo.
Ko se telo počuti varno, se bo “pisarna v možganih” počasi znova odprla.

2. Razdeli naloge na najmanjše korake

Namesto “moram pospraviti stanovanje” poskusi:

• Premaknem en predmet.
• Vrnem kozarec v kuhinjo.
• Ugasnem luč.

Majhni koraki aktivirajo občutek nadzora in spet vključijo izvršilne poti.

3. Zunanja podpora ni šibkost

Seznami, opomniki, struktura, vizualne podpore, aplikacije ali pomoč druge osebe niso “bergla”.
So načini kompenzacije, ki omogočajo delovanje, ko notranja organizacija odpove.

4. Sočutje do sebe

Ko izvršilna funkcija “odpove”, to pogosto sproži občutke sramu ali samokritike.
Toda prav sočutje aktivira občutek varnosti, ki jo ta funkcija potrebuje, da se spet vključi.
Reci si:

• Zdaj ne zmorem, in to ne pomeni, da ne bom mogel/a kasneje.

Zaključek

Izvršilna funkcija je dinamičen proces, ki deluje le, ko je živčni sistem dovolj miren in varen.
Pri nevrodivergentnih posameznikih se lahko hitro poruši, a se tudi lepo povrne – z razumevanjem, podporo in nežnim odnosom do sebe.

Ko razumem, kako delujejo moji možgani, ne iščem več napake. Učim se iskati pogoje, v katerih lahko delujem.

 

se nadaljuje...