Avtistična travma

Področje raziskav avtizma do danes še ni široko sprejelo razmišljanja in praks, ki temeljijo na travmi. Ker ima večina avtističnih odraslih v preteklosti izkušnje s travmo, se mora področje pri načrtovanju raziskav za to populacijo osredotočiti na travmo. 

Članek "Research Impacting and Involving Autistic Adults Should Be Trauma Informed", poziva k široki integraciji strategij, ki temeljijo na travmi, v obstoječe raziskovalne prakse, osredotočene na avtistične odrasle. 

Predstavlja povzetek virov travm na različnih raziskovalnih področjih in podaja priporočila za vključitev obstoječih raziskav, povezanih s travmo, ki jo doživljajo avtistični odrasli, in praks, ki temeljijo na travmi, v trenutni raziskovalni prostor. 

Z modifikacijami raziskovalnih praks, ki temeljijo na travmi, predlagajo, da se  izboljša dostopnost sodelovanja v raziskavah za avtistične odrasle z zgodovino travme in da se bo zmanjšala morebitna škoda, povezana s travmo, zaradi raziskav. 

Poleg tega lahko širše obravnavanje travme kot potencialnega modifikatorja avtističnih področij, vključno s socialnim delovanjem, senzorično občutljivostjo, samopomirjujočim vedenjem, kognitivnim delovanjem in delovanjem avtonomnega živčevja, privede do celovitejšega razumevanja teh področij. 

Verjamejo, da bo sprejetje raziskovalnih pristopov, ki temeljijo na travmi, privedlo do bolj smiselnih in učinkovitih raziskav.

@Ines

P O V Z E T E K 

Avtistični ljudje doživljajo travmo drugače – in pogosteje

Avtistični ljudje doživljajo travmo drugače – in pogosteje – kot neavtistični ljudje. Ker pa se raziskave avtistične travme šele poglabljajo, terapevti niso usposobljeni za prepoznavanje avtistične travme ali za razumevanje, kako se kaže v terapevtskih prostorih.

Ta objava analizira raziskave o vrstah travm, ki jih avtistični ljudje doživljajo skozi celotno življenjsko dobo – od medosebnega nasilja do kumulativnega vpliva stigme, prisilnega maskiranja in neinformirane terapije. 

Terapija, ki upošteva travme, mora biti prilagojena avtističnim posameznikom. To vključuje razumevanje:

• avtističnih komunikacijskih potreb in preferenc, 
• senzoričnih potreb in 
• spodbujanje pozitivne identitete – 
• hkrati pa prepoznava in obravnava škode, ki je bila povzročena v imenu »zdravljenja«.

Travma se začne zgodaj in se sčasoma stopnjuje

• Travma se lahko začne v zgodnjem otroštvu in se sčasoma stopnjuje.
• Večina travm pri avtističnih ljudeh ni posledica izoliranih dogodkov. 
• Je kronična, kompleksna, kumulativna ter okoljsko in družbeno pogojena.

Okoljska in medosebna travma

Avtistični ljudje se soočajo z visoko stopnjo:

• ustrahovanja in zavračanja s strani vrstnikov
• čustvene, fizične in spolne zlorabe
• diskriminacija v šoli, zdravstvu in zaposlovanju
• prisilne ali na skladnosti temelječe terapije

Medosebne travme pogosto ostanejo neprijavljene in pogosteje vodijo do posttravmatske stresne motnje kot pri neavtističnih ljudeh.

Avtistični ljudje doživljajo širok spekter dogodkov kot travmatične.

Mnogi avtistični odrasli poročajo o travmatičnih posledicah:

• zapustitve s strani starša 
• prisiljevanja k maskiranju
• doživljanje nezaupanje in
• večkratnega nerazumevanja

To se ne ujema vedno z merili za travmo DSM-5 – vendar še vedno pusti globoke psihološke brazgotine.

Stres manjšin doda skrito plast travme

Model stresa manjšin pojasnjuje, kako

• neupoštevanje intersekcionalnosti,
• kronične diskriminacije,
• internalizirane stigme,
• pritiski za prikrivanje avtistične identitete,

vodi do poslabšanja splošnega počutja avtističnih ljudi. To se še poslabša pri večkrat marginaliziranih ljudeh (npr. avtistični BIPOC, LGBTQ+ posamezniki). (Botha & Frost, 2020)"

Terapija je lahko travmatična

Za mnoge avtistične ljudi je bila terapija vir travme.

• ABA in pristopi, ki temeljijo na skladnosti
• Patologizacija avtističnih lastnosti
• Senzorno sovražno okolje
• Travmatske ocene in terapije

Terapevti morajo prepoznati in obravnavati škodo, povzročeno v imenu 'zdravljenja'.

Avtističnih odraslih, ki trenutno izpolnjujejo ali so izpolnjevali klinična merila za posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), je po ocenah 40 % - 60 %.

Kombinacijo travme, ki se doživlja kumulativno in tako pogosto, je nujna obravnave za dobro počutje avtistov.

Terapija bi morala biti osredotočena na avtistične življenjske izkušnje in biti upoštevana glede travme skozi celotno življenjsko obdobje.

• Razumeti potencial za povzročanje travme ali ponovno doživljanje travme pri avtističnih posameznikih v terapijah.
• Upoštevati senzorične potrebe – v različnih okoljih in skozi celotno življenjsko obdobje.
• Priznati, da je stimulacija pomemben del samoregulacije.
• Sprejeti in spodbujati različne oblike komunikacije (vključno z znakovnim jezikom, tablami s črkami in napravami za pretvorbo besedila v govor)

Z A K L J U Č E K 

Terapevti morajo 'priznati številne možne vire travme, pa tudi dejstvo, da se vpliv travme lahko pojavi v različnih časovnih obdobjih, telesnih sistemih, kognitivnih funkcijah in še več.


Da bi izboljšali dostopnost in vrednost raziskav, ki vključujejo avtistične odrasle, je nujno prepoznati visoke stopnje travm in trajne posledice teh travm.


Predlagajo pristop, ki priznava številne možne vire travm, pa tudi dejstvo, da se vpliv travme lahko pojavi v različnih časovnih obdobjih, telesnih sistemih, kognitivnih funkcijah in še več.


Eden glavnih virov travm, ki je še posebej pomemben za avtistične odrasle, vendar je trenutno večinoma neupoštevan, je senzorično okolje.


Dostopnost sodelovanja v raziskavah bi lahko močno izboljšali z upoštevanjem možnih virov in sprožilcev travm, ki so prisotni v študijskem procesu.


Z uporabo specifične leče travme predlagajo, da področje raziskav avtizma sprejme bolj celosten pristop in se vključi v širše vključevanje avtističnih odraslih kot aktivnih udeležencev in sodelavcev.


Vključevanje avtističnih odraslih v raziskovalne študije kot raziskovalcev, svetovalcev in prek povratnih informacij udeležencev s ciljem opredelitve in izboljšanja pristopov, ki upoštevajo travme, je izjemnega pomena.

VIR: 

Steeman, S. L., Ancona, L., Giwa Onaiwu, M., Brophy, K., Brown, L. X., & Taylor, S. C. (2025). Research Impacting and Involving Autistic Adults Should Be Trauma Informed. Autism in Adulthood.