Regulacije travme
Čustveni mir in kaos: Krmarjenje po čustveni regulaciji in disregulaciji.
Čustvena regulacija je kritičen vidik upravljanja in razumevanja naših čustev kot odziva na različne notranje in zunanje dražljaje.
Čustvena regulacija
Čustvena regulacija vključuje sposobnost prepoznavanja, sprejemanja in učinkovitega upravljanja s svojimi čustvi na način, ki spodbuja splošno dobro počutje in delovanje. Spretnosti čustvene regulacije so bistvene za obvladovanje življenjskih izzivov, ohranjanje zdravih odnosov in doseganje osebne rasti.
Koncept »okna tolerance« je dragocen okvir na področju čustvene regulacije, zlasti v kontekstu travme.
Okno tolerance se nanaša na optimalno stanje čustvene in fiziološke vzburjenosti, v katerem lahko posameznik učinkovito predela in se odzove na življenjske izzive, ne da bi bil preobremenjen ali zaprt.
Dr. Daniel Siegel, (2010).
Ko so posamezniki znotraj svojega okna tolerance, doživljajo občutek ravnovesja in stabilnosti. Lahko jasno razmišljajo, sodelujejo pri reševanju problemov in vzdržujejo zdrave odnose. V tem stanju imajo sposobnost uravnavanja čustev, obvladovanja stresa in prilagajanja spreminjajočim se okoliščinam.
Oglejte si uporaben diagram NICABM, ki podrobno opisuje, kako lahko travma vpliva na posameznikovo okno tolerance. Posebej bodite pozorni na razlike/podobnosti med hipervzburjenostjo in hipovzburjenostjo.
Povečana čustvena reaktivnost
Posamezniki, ki so doživeli travmo, imajo pogosto ožje okno tolerance. Travmatične izkušnje lahko vodijo do povečane čustvene reaktivnosti in disregulacije.
Posledično se njihovo okno tolerance zoži, kar pomeni, da jih je lažje potisniti v stanja hipervzburjenosti (prevladujoča tesnoba, jeza ali panika) ali hipovzburjenosti (čustvena otopelost, disociacija ali zaustavitev).
Ni komentarjev: