Nevrocepcija, polivagalna teorija

Nevrocepcija je podzavestni proces, skozi katerega naš živčni sistem zaznava in ocenjuje znake varnosti, nevarnosti ali grožnje v našem okolju.

Koncept/izraz nevrocepcija, ki ga je skoval dr. Stephen Porges, zajema tudi sposobnost telesa, da zaznava in interpretira senzorične informacije, povezane z varnostjo in tveganjem, še preden se zavestno zavedamo.

Nevrocepcija: fiziološki in čustveni odzivi

Za razliko od zaznavanja, ki vključuje zavestno zavedanje in kognitivno obdelavo, nevrocepcija deluje na bolj samodejni in primitivni ravni. Pojavi se zaradi interakcije avtonomnega živčnega sistema (AŽS), zlasti simpatičnih in parasimpatičnih vej, ter različnih senzoričnih poti.

Sposobnost naših možganov, da zaznavajo in interpretirajo signale iz okolja (nevrocepcija), je bistvenega pomena pri nadzoru odziva naših teles in čustev ter končno oblikuje naše splošne občutke varnosti in dobrega počutja.

Pomaga nam krmariti v družbenih interakcijah, vzpostaviti zaupanje in se ustrezno odzvati na potencialne grožnje ali izzive v naši okolici.

Nevrocepcija in polivagalna teorija

Koncept nevrocepcije je tesno povezan s polivagalno teorijo (razvil jo je tudi dr. Stephen Porges), ki nakazuje, da se je živčni sistem razvil tako, da daje prednost varnosti in preživetju.

Z nevrocepcijo naše telo nenehno pregleduje okolje za znake, ki signalizirajo varnost, kot so obrazna mimika, glasovni toni, govorica telesa in okoljski pogoji.

Zazna tudi znake morebitne nevarnosti ali grožnje, kot so nenadni glasni zvoki, agresivno vedenje ali drugi zaznani znaki škode. Na podlagi teh senzoričnih znakov nevrocepcija sproži fiziološke odzive, ki telo pripravijo na akcijo.

V varnih situacijah parasimpatična veja AŽS prevladuje nad telesom in umom ter spodbuja sprostitev, družbeno angažiranost in povezanost. To se včasih imenuje sistem "počivaj in prebavi".

V potencialno nevarnih situacijah simpatična veja AŽS aktivira odziv na boj ali beg, s čimer telo pripravi na hitro ukrepanje in samoobrambo. V ekstremnih situacijah zaznane nevarnosti lahko telo preide v zamrznitveni odziv, za katerega sta značilna imobilizacija in disociacija. Disociacija opisuje stanje, ko se človek loči od svojih misli, občutkov ali občutka sebe, da se distancira od silnih ali travmatičnih izkušenj.

Viri:

Porges, S.W., 2004. Neuroception: A subconscious system for detecting threats and safety. Zero to Three (j), 24(5), pp.19-24.

Porges, S.W., 2022. Polyvagal theory: a science of safety. Frontiers in integrative neuroscience, 16, p.27.