Socialne zgodbe
Metodo socialnih zgodb je leta 1991 razvila
avtorica Carol Gray. Uporabljamo jo lahko
pri "učenju socialnih veščin" nevrorazličnih otroki, mladostnikov kot tudi
odraslih.
Pri našem delu, spoznavamo, da so socialne zgodbe o nevrorazličnosti v pomoč tudi nevrotipičnim ljudem, ki delajo, sodelujejo z nevrorazličnimi bodisi v vrtcih, šolah, fakultetah kot tudi v delovnem okolju kjer so
nevrorazlični zaposleni.
Za dobro medsebojno sodelovanje je pomembno, da so
sodelujoči nevrotipični dovolj dobro seznanjeni o nevrorazličnosti in kako
podpreti nevrorazlične otroke, mladostnike in odrasle, da lahko napredujejo v
svojem času in po svojih najboljših močeh.
Socialna zgodba opiše socialno situacijo s perspektive
bodisi nevrorazličnega ali nevrotipičnega
otroka, mladostnika, odraslega. Poda informacije, ki jim olajšajo pogajanje, sodelovanje, odzivanje v družbi.
S socialnimi zgodbami lahko izjemno izboljšamo socialno
razumevanje in vedenje otroka, mladostnika, odraslega ne glede na to ali je
nevrorazličen ali nevrotipičen.
Metoda pisanja socialne zgodbe ima vnaprej
določeno obliko in strukturo:
1. ZBIRANJE INFORMACIJ O DOLOČENI SITUACIJI, ki jo želimo obravnavati skupaj z nevrorazličnim otrokom, mladostnikom
2. DOLOČITEV
TEME:
- prepoznavanje dosežkov (kako pomagam drugim?, kako se znam pomiriti?
...)
- informacije o dogodkih v prihodnosti (npr. obisk zobozdravnika, interviju za službo, odhod na počitnice ...)
- informacije o znanju drugih ljudi (npr. učiteljica ve, kako mi pomagati, zdravnik veliko ve o delovanju telesa ...)
- delitev
drugačnih pogledov na stvari,
- razlaga
socialne komunikacije (sarkazem, metafore ...)
- informacije, ki pomirjajo (npr. zakaj so
sušilci za lase glasni?, bliski in strele ...)
- kako reševati določene težave (npr. kaj narediti, ko me vrstniki zbadajo?, kaj delati, ko sem doma prvi?)
- učenje novih veščin (npr. umivanje zob, tuširanje, kako se voziti z avtobusom, osebni prostor, kaj je zasebno kaj je javno ...)
- spoznavanje
čustev, obvladovanje čustev
- kaj je puberteta, (katere spremembe se dogajajo v mojem telesu, čustvih…)
3. NASLOV IN STRUKTURA ZGODBE:
- predstavitev
- jedro
- zaključek
4. OBLIKA ZGODBE:
- od 3 do 12
stavkov
- uporaba slik,
simbolov, grafov ...
5. PET KRITERIJEV:
- pisanje v 1.
ali 3. osebi in s tem zagotoviti objektivnost
- pozitiven in potrpežljiv ton pisanja; izogibati se besednim zvezam, kot so »moram«, »naj bi«, »ne smem«, »slabo«, »če«,... te nadomestimo z uporabo besednih zvez, kot so »pogosto«, »potrudil se bom«, »poskusil bom« ...
- pretekli,
sedanji ali prihodnji čas
- dobesednost
- natančen pomen
Ni komentarjev: