Nevrodivergence in samomor

 V sodelovanju z ASPI društvom, smo na Zoom dogodku obeležili teden nevrodiverzitete.

Čeprav koncept nevrodiverzitete spodbuja sprejemanje in vključenost, je pred nami še dolga pot pri obravnavanju edinstvenih potreb nevrodivergentnih posameznikov na področju duševnega zdravja. 

Z osvetlitvijo tveganj samomora med prizadetimi upamo, da bomo ozavestili javnost in spodbudili ukrepe za spodbujanje ustrezne podpore in oskrbe.

Nevrodiverziteta je izraz, ki je v zadnjih letih pridobil na priljubljenosti, zlasti v kontekstu duševnega zdravja. Nanaša se na idejo, da imajo ljudje različne nevrološke sposobnosti in razlike, te razlike pa je treba spoštovati in ceniti, ne pa stigmatizirati. 

Nevrodiverziteta zajema širok spekter stanj, kot so avtizem, ADHD, disleksija, dispraksija, Tourettov sindrom in mnoga druga; in čeprav se je družbeno razumevanje nevrodiverzitete v zadnjih letih zagotovo izboljšalo – zahvaljujoč več informacijam in boljši predstavitvi v medijih – je treba še veliko postoriti pri prepoznavanju tveganj samomora pri tej populaciji.

Eden od razlogov za to povečano tveganje je družbena stigma, ki obkroža nevrodivergentna stanja. Mnogi ljudje z nevrodivergentnimi stanji poročajo o diskriminaciji, ustrahovanju in marginalizaciji v družbi, kar lahko vodi do občutkov osamljenosti, brezupnosti in obupa. Te negativne izkušnje lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje in povečajo tveganje za samomor.

Nevrodivergentni posamezniki so lahko izpostavljeni tudi določenim socialnim in čustvenim izzivom, ki pogosto spremljajo stanja kot je avtizem. Posamezniki s temi razlikami majo lahko težave s socialnimi interakcijami, komunikacijo in čustveno regulacijo, kar lahko vodi tudi do občutkov osamljenosti, osamljenosti in obupa.

Drug razlog, zakaj so nevrodivergentni ljudje bolj izpostavljeni tveganju za samomorilne misli, izvira iz dodatnih ovir, s katerimi se lahko soočijo pri dostopu do podpore in virov za duševno zdravje, vključno s stigmo, diskriminacijo, napačno diagnozo in pomanjkanjem razumevanja s strani zdravstvenih delavcev. 

Pomanjkanje razumevanja, zlasti s strani zaposlenih v zdravstvenem sistemu, lahko neizogibno močno vpliva na to, kako se nevrodivergenten posameznik počuti sam, in na koncu privede do občutka osamljenosti.

V nekaterih primerih so lahko nevrodivergentna stanja  napačno diagnosticiranea ali celo ostanejo nediagnosticirana več let. 

Napačna diagnoza lahko močno vpliva na duševno zdravje nevrodivergentnega posameznika.

  

Lahko povzroči občutke zmedenosti, frustracije in nezaupanja v zdravstvene delavce. Napačna diagnoza lahko prispeva k občutku krize identitete in pomanjkanju razumevanja samega sebe; 

Za nevrodivergentne posameznike, ki se morda že soočajo z družbeno stigmo in diskriminacijo, lahko napačna diagnoza poslabša te negativne izkušnje in jih še bolj izolira od podpore in virov.

Da bi obravnavali in zmanjšali tveganje za samomor v nevrodivergentnih populacijah, lahko kot družba storimo več stvari. 

Prvič, povečamo ozaveščenost in razumevanje nevrodivergentnih stanj, zlasti med zdravstvenimi delavci in strokovnjaki za duševno zdravje. 

To lahko pomaga zagotoviti, da nevrodivergentni posamezniki prejmejo ustrezno in učinkovito podporo in zdravljenje za svoje duševne težave. Prav tako je ključnega pomena, da si zdravstveni delavci vzamejo čas za temeljite ocene in upoštevajo vse možne diagnoze, da zagotovijo natančno identifikacijo in ustrezno zdravljenje nevrodivergentnih posameznikov.

Drugič, zmanjšati moramo stigmo in diskriminacijo nevrodivergentnih posameznikov s spodbujanjem vključujočih in sprejemajočih odnosov in vedenja. To lahko vključuje izobraževalne kampanje, kampanje na družbenih omrežjih in dogodke v skupnosti, ki slavijo nevroraznolikost ter spodbujajo sprejemanje in razumevanje.

Nenazadnje moramo nevrodivergentnim posameznikom zagotoviti dostopno podporo in vire za duševno zdravje. To lahko vključuje usposabljanje strokovnjakov za duševno zdravje za boljše razumevanje in podporo nevrodivergentnim posameznikom, povečanje financiranja storitev duševnega zdravja ter razvoj podpornih skupin in vrstniških mrež za nevrodivergentne posameznike in njihove družine.

Tveganje za samomor je razširjeno v nevrodivergentnih populacijah in ukrepati moramo za obravnavo in zmanjšanje tega tveganja – ne le med tednom praznovanja nevrodiverzitete, ampak vsak dan.