Kako iz zankanja k uvidom?

Ta model je zelo uporaben, ker ljudem vizualno pokaže, kje v pogovoru se nahajamo. Veliko skupin namreč ostane v prvi fazi (zgodba), refleksija pa se sploh še ne začne.


Trije koraki pogovora: zgodba → refleksija → uvid


1️⃣ ZGODBA – kaj se je zgodilo

To je prvi korak.
Ljudje opisujemo situacijo.

Primeri stavkov:

»Na delavnici se je zgodilo…«

»Otrok je reagiral tako…«

»Starš je rekel…«


Ta faza je pomembna, ker razumemo kontekst.

Ampak tu se pogosto zgodi zankanje, ker ljudje začnemo/jo:
  • dodajati podrobnosti
  • ponavljati razlage
  • iskati krivce.



2️⃣ REFLEKSIJA – kaj se je dogajalo z mano

Tu se pogovor premakne iz zgodbe na notranje doživljanje.

Primeri stavkov:

»Opazila sem, da sem postala napeta.«
»Začela sem razmišljati, da…«
»Moja reakcija je bila…«

To je ključni korak, ker se fokus premakne:

od drugih → k sebi.


3️⃣ UVID – kaj sem zdaj opazila ali razumela

Šele po refleksiji lahko pride uvid.

Primeri:

»Zdaj vidim, da sem želela situacijo prehitro rešiti.«
»Opazila sem, da sem reagirala iz skrbi.«
»Mogoče bi naslednjič lahko naredila drugače.«


Uvid ni nujno rešitev.
Je nov pogled.




Zakaj skupine pogosto ostanejo v prvi fazi?





Ker je zgodbo:
  • lažje povedati
  • varneje deliti
  • socialno sprejemljivo.

Refleksija pa zahteva:
  • več ranljivosti
  • več zavedanja sebe.

Zato se je treba tega učiti počasi.
Kako lahko v skupini pomagam/o?

Včasih je dovolj samo majhen opomnik:

Zdaj smo še v zgodbi.
Kaj pa se je dogajalo z nami?


To pogosto zelo nežno premakne pogovor.


Ko se vidim v zankanju to občutim pri sebi kot "štrikanje" ali "kvačkanje"
In si rečem:
»Jaz sem tudi del zanke.«
To je zame zelo močan refleksivni moment.


Ker refleksija nikoli ni:
  • analiza drugih 
  • popravljanje drugih.

Vedno se začne z:

»Kje sem jaz v tem procesu?«


In ko vodja ali facilitator to pokaže, se skupina običajno lažje odpre.



Zakaj je to tako pomembno pri delu z ljudmi

Ko začnemo opazovati:
  • svoje reakcije
  • svoj ton glasu
  • svojo mimiko
  • svoje misli,
postane naš odnos z drugimi bolj jasen.

Refleksija ni analiza drugih.


Je zavedanje sebe v odnosu do drugih.

Ena zanimiva stvar:


Ko skupina razvije refleksivno kulturo, se pogosto zgodi nekaj lepega:

ljudje začnejo spontano govoriti v stavkih kot so:


»Opazila sem pri sebi…«

»Moja reakcija je bila…«

»Zdaj vidim, da sem…«

Takrat pogovori pogosto postanejo:
  • mirnejši
  • bolj poglobljeni
  • manj konfliktni.



Zakaj humor pomaga prepoznati zanke


Ko skupina opazi, da se vrti v krogu, se lahko pojavijo občutki:

  • zadrege
  • obrambnosti
  • občutka krivde.

Če nekdo reče:

»Spet smo se ujeli v zanko.«

  • to lahko nekdo doživi kot kritiko.

Če pa nekdo z rahlim humorjem reče:


»A smo spet malo kolektivno zankali (štrikali, kvačkali)?«

se pogosto zgodi nekaj drugega:
  • ljudje se nasmehnejo
  • napetost se zmanjša
  • skupina lažje prizna, kaj se dogaja.


Humor deluje kot mehki prehod v refleksijo.

Zato ga v mnogih refleksivnih praksah uporabljajo kot način, da skupina:
  • opazi svoje vzorce
  • ne da bi se kdo počutil napaden.


Reference:


Refleksija v praksi

The Reflective Practitioner

Schön, D. (1983).
The Reflective Practitioner: How Professionals Think in Action.
  • ena najpomembnejših knjig o refleksiji v strokovnem delu
  • govori o »reflection-in-action« in »reflection-on-action«


Učenje iz izkušenj

Experiential Learning

Kolb, D. (1984).
Experiential Learning: Experience as the Source of Learning and Development.
  • opisuje znani Kolbov cikel učenja  (izkušnja → refleksija → koncept → nova izkušnja).

Dvojna povratna zanka (double-loop learning)


Organizational Learning II

Argyris, C., & Schön, D. (1996).
Organizational Learning II.
  • zelo pomembna teorija o enojni in dvojni povratni zanki učenja
  • razlaga, zakaj organizacije pogosto ostanejo v istih vzorcih.


Sistemskie povratne zanke

Thinking in Systems

Meadows, D. (2008).
Thinking in Systems.

  • zelo razumljiva razlaga sistemskega razmišljanja
  • opisuje feedback loops (povratne zanke) v sistemih.

Refleksivne skupnosti prakse

Communities of Practice

Wenger, E. (1998).
Communities of Practice: Learning, Meaning, and Identity.
  • govori o učenju skozi skupnost
  • zelo uporabno za razumevanje intervizije in refleksivnih skupin.




Ni komentarjev:

Zagotavlja Blogger.