Brain gym 1. - čustva, možgani

Program Brain gym sta začela dr. Paul Dennison in Gail Dennison. Predpostavljala sta, da vse učenje temelji na telesnem oziroma motoričnem učenju. Človekovo gibanje, čustvena in miselna dogajanja v možganih so močno povezana. Če želimo biti uspešni pri učenju moramo uporabljati celotno telo, ne samo možgane (Dennison in Dennison, 2013).

Program Brain gym obsega 26 vaj oziroma gibalnih aktivnosti, ki so izbrane kot sistem korakov znotraj metakognitivnega procesa. Aktivnosti so primerne tako za odrasle, kot za otroke, še posebej za učence vseh starosti, saj jim program Brain gym omogoča, da izkoristijo vse svoje skrite mentalne potenciale (Dennison in Dennison, 2013).

Cilj Brain Gyma je dvojen; prvič, da nam pomaga bolje razumeti svoje misli in občutke, in drugič, da okrepi našo sposobnost spretnejšega upravljanja z njimi.

Samoregulacija, koregulacija je osrednja komponenta čustvene inteligence; pomaga nam obvladovati impulze, pritegniti ali izključiti pozornost ter krmariti med namernimi ali samodejnimi odzivi. To nam omogoča, da ohranimo nadzor nad zahtevnimi mislimi in občutki, ostanemo osredotočeni na tisto, kar nam je pomembno, in ohranimo konstruktivne odnose z ljudmi v našem življenju.

Čustva je težko razumeti in še težje obvladati.

Vendar pa lahko brez sposobnosti razumevanja in obvladovanja naših čustev postane naše notranje in družbeno življenje precej kaotično. Včasih se čustev ne zavedamo, jih zanemarjamo ali jih poskušamo omrtvičiti na kakršen koli način (alkohol, droge, hrana, igre na srečo, seks itd.). Vendar je to lahko nekoliko podobno prilivanju olja na ogenj.

Čustva so podobna valovom v morju, morda jih ne moremo ustaviti, lahko pa se jih naučimo spretno jezditi in prav to je bistvo čustvene inteligence.

Možgani so izjemen organ, zmožen izjemnih podvigov. Vendar, tako kot seme potrebuje hranljivo zemljo, dovolj vode in sončne svetlobe, da vzklije v zdravo rastlino, ljudje potrebujemo okolje, ki je fizično varno in čustveno podporno, da se naši možgani lahko popolnoma razvijejo. Genetika zagotovo igra pomembno vlogo pri oblikovanju naših možganov; vendar ima kakovost našega okolja enako (in nekateri bi rekli večjo) vlogo pri tem, kako se bomo izkazali. Preučevanje medsebojnega delovanja naših genov in okolja se imenuje epigenetika. Epigenetske študije kažejo, da pozitivni okoljski dejavniki (kot so podporni odnosi) dejansko "vklopijo" dobre gene, tako da lahko s spreminjanjem našega družbenega okolja spremenimo delovanje naših možganov.

Številne teorije govorijo o treh glavnih delih možganov. 

Prvi in najosnovnejši limbični del naših možganov je možgansko deblo; to se ukvarja z osnovnimi fiziološkimi procesi, kot je ohranjanje našega dihanja, srčnega utripa in telesne temperature.

Drugi del je limbični sistem; je sedež čustev in motivacije.

Zadnja in najbolj izpopolnjena plast naših možganov je korteks, ki nam omogoča, da razmišljamo o tem, kar mislimo in čutimo, in nam dovoli ali prepreči, da bi delovali na podlagi določenih občutkov in vzgibov.

Okolje, v katerem smo odraščali ima velik vpliv na razvoj naših možganov in navade, ki se jih naučimo. Če smo odraščali z veliko grožnjami in nevarnostmi ter brez odraslih, ki bi nam pomagali obvladati to in se počutiti varne, se naši možgani »osredotočijo na grožnje«. 

Ker se nismo naučili uravnavati in obvladovati teh občutkov nevarnosti, ne moremo zares izklopiti fokusa na grožnjo in svet je videti kot minsko polje. 

Dobra novica je, da naši možgani skozi vse življenje ostanejo "plastični". To pomeni, da so se  sposobni spreminjati in da se lahko naučimo uravnavati svoja čustva in pomiriti težke občutke, s katerimi se spopadamo. 

Viri:

• Dennison, P. E. in Dennison, G. E. (2013). Brain Gym. Čakovec: Zrinski d. d.
• Dr Ståle Rygh and Dr Adam Morgan (2022). Brain Gym

V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj vaj, ki jih lahko preizkusimo in s katerimi se bodo naši možgani in um "razgibali" ter jim pomagali razviti nekatere spretnosti za uravnavanje čustev, ki pomagajo, da je življenje obvladljivo.