Avtizem vpliva na to, kako nekdo razume svet okoli sebe. Morda imate avtističnega sošolca ali družinskega člana ali pa ste morda sami avtist. Avtisti se lahko sporazumevajo drugače kot ljudje, ki niso avtisti.
To pomeni, da je drugim ljudem težko razumeti, kaj hočejo avtisti povedati ali kaj mislijo. Ponavadi mislimo, da so ljudje, ki niso avtisti, morda bolj uspešni pri razumevanju drugih ljudi, toda v resnici lahko avtistične osebe bolje razumejo drugi avtisti.
Preučili in razložili bomo nekaj raziskav, ki so raziskovale, kako avtistični in neavtistični ljudje komunicirajo med seboj in raziskali, kako se ta raziskava ujema s teorijo, imenovano problem dvojne empatije.
Kaj je problem dvojne empatije?
Ali lahko ugotovite, kdaj se nekdo dolgočasi ali je razočaran ali jezen nad vami, tudi če tega ne pove? Ljudje pogosto sporočamo informacije o sebi, ne da bi spregovorili besedo. Izrazi na njihovih obrazih ali načini, kako se obnašajo, so lahko veliki znaki za to, kaj morda čutijo ali razmišljajo.
Avtizem se klinično obravnava kot zdravstveno stanje, vendar je tudi vir družbene identitete. Biti avtist vpliva na to, kako nekdo razume svet. Nekateri avtisti se lahko težko sporazumevajo z drugimi ljudmi in imajo morda težave pri pridobivanju prijateljstev in prilagajanju.
Avtistične osebe morda težko doživijo spremembe in lahko drugače doživljajo zvoke, vonje in druge čute. Nekateri avtisti se lahko premikajo na določen način (na primer se vrtijo) ali delajo isto stvar večkrat (na primer odpiranje in zapiranje vrat).
Ljudje se rodijo/mo z avtizmom in to ostanejo/mo vse življenje avtisti. Nekateri avtisti potrebujejo le malo podpore, drugi pa veliko pomoči pri učenju in vsakodnevnih aktivnostih in nekateri avtisti se težko sporazumevajo.
Raziskave v preteklosti so pokazale, da imajo lahko avtisti težave pri ugotavljanju, kaj ljudje brez avtizma mislijo in čutijo, kar jim lahko oteži sklepanje prijateljstev ali prilagajanje.
Nedavno pa so študije pokazale, da gre problem v obe smeri: tudi ljudje, ki niso avtisti, težko ugotovijo, kaj avtisti mislijo in čutijo!
Teorija, ki pomaga opisati, kaj se zgodi, ko se avtisti in neavtisti trudijo razumeti drug drugega.( slika), se imenuje problem dvojne empatije. Sočutje je opredeljeno kot sposobnost razumeti in se zavedati občutkov, misli in izkušenj drugih.
Glede na problem dvojne empatije, je empatija dvosmeren proces, ki je zelo odvisen od naših načinov delovanja in naših pričakovanj iz prejšnjih socialnih izkušenj, ki so lahko zelo različna za avtistične in neavtistične osebe.
Te razlike lahko privedejo do motenj v komunikaciji, ki so lahko boleče tako za avtistične kot neavtistične osebe.
Staršem, ki niso avtisti, je včasih morda težko razumeti, kaj čuti njihov otrok z avtizmom, ali pa se ljudje z avtizmom počutijo razočarani, ko ne morejo učinkovito sporočiti svojih misli in občutkov drugim. Na ta način lahko komunikacijske ovire med avtističnimi in neavtističnimi osebami otežijo povezovanje, izmenjavo izkušenj.
- Slika 1 – Avtistični in neavtistični ljudje se težko razumejo.
- Dejstvo, da imata oba človeka v interakciji težave z razumevanjem, je razlog, zakaj se teorija imenuje problem dvojne empatije.
Poglejmo si primer »branja med vrsticami«. To je takrat, ko razumeš nekaj, kar nekdo misli, tudi če tega ni povedal z besedami. Na primer, vaš prijatelj lahko reče, da je bil njegov dan v redu, vendar vzdihne in se zdi nekoliko čemeren ali žalosten.
Če berete med vrsticami, lahko sklepate, da dan vašega prijatelja sploh ni bil v redu. Osebe z avtizmom morda težko berejo med vrsticami, kaj govorijo osebe, ki niso avtisti, saj ta način komunikacije avtističnim osebam ni enostaven.
Po drugi strani pa lahko neavtistične osebe napačno domnevajo o avtističnih osebah, ker preveč berejo med vrsticami.
Za avtistične osebe je lahko razumevanje neavtističnih načinov komunikacije naporno in zmedeno.
Podobno se lahko neavtistični ljudje počutijo neprijetno, ko so v bližini avtističnih ljudi, ker njihovi običajni načini komuniciranja ne delujejo dobro. To neskladje med družbenimi pričakovanji in izkušnjami lahko oteži komunikacijo med avtističnimi in neavtističnimi ljudmi. Zato je gradnja razumevanja in empatije opisana kot »dvojni problem«, saj se tako avtistični kot neavtistični ljudje trudijo razumeti drug drugega.
se nadaljuje....
Povzeto po članku raziskave:
Double Empathy: Why Autistic People Are Often MisunderstoodAvtorjev:
Catherine J. Crompton
Catherine Crompton is a researcher in Psychiatry at the University of Edinburgh. She is interested in understanding the diverse ways that people communicate, and particularly how autistic people communicate. *
catherine.crompton@ed.ac.ukKilee DeBrabander
Kilee DeBrabander
Kilee DeBrabander is a researcher at The University of Texas at Dallas who studies adults with autism and how they are judged based on various characteristics of their personalities and abilities. She also looks at how these judgements may differ depending on if they tell other people about their autism diagnosis, if they are in a social situation or a work/school setting, or if the person making the judgements knows more about what autism is.
Brett Heasman
Brett Heasman is a Senior Lecturer in Psychology at York St John University. He is interested in understanding communication, interaction, and how to remove the barriers that face people who have hidden differences.
Damian Milton
Damian Milton is a lecturer at the Tizard Centre, University of Kent and is an expert in autism research. He is interested in exploring the autistic experience and involving autistic people and people with learning disabilities in research.
Noah J. Sasson
Noah Sasson is an Associate Professor of Psychology at the University of Texas at Dallas. He teaches college students, trains future scientists, and leads a research laboratory that tries to better understand why autistic people often experience social difficulties.
Ni komentarjev: