Spoznavanje neverbalne komunikacije skozi gib (telesna govorica)

Potreba po gibanju je osnovna človekova potreba. Če se znajdemo v situaciji, ko moramo dolgo mirovati, potreba po gibanju preraste nad vse ostale potrebe. Je enako pomembna kot potreba po hrani ali vodi. Z zadostnim gibanjem skrbimo za zdravo telo v celoti. Ples je gibanje. Je dogajanje v času in prostoru. Tudi v naravi opazimo veliko gibanja, ki ga lahko označimo kot ples. Če opazujemo določeno vrsto živali, pa naj bodo to krvoločni volkovi ali romantični labodi, lahko opazimo ples snubljenja v času paritve. Dobro znan je tudi čebelji ples, s katerim se čebele sporazumevajo. Rastline se gibljejo na ritmičen in usklajen način. V dežju se povesijo, v lepem vremenu pa se obračajo za soncem (Zagorc,1992).

Od leta 2008 v našem društvu za pomoč z umetnostjo Plus5 občasno izvajamo  pelesno gibalne delavnice. 

Glavne vsebine s katerimi se soočamo na delavnicah so:  samozavest, osebno odločanje, obvladovanje občutkov, uravnavanje stresa, empatija, sporazumevanje, razkrivanje sebe, vpogled, priznavanje sebe, osebna odgovornost, odločnost, vključevanje v skupinsko razgibanost, reševanje sporov.

Namen projekta je spoznavati se z samoopazovanjem svoje neverbalne komunikacije, se učiti sprejemati sebe (osebnostna integracija), da lahko sprejemamo druge. Učimo se komunikacije s spozavanjem neverbalne vsebine in se učimo primernih načinov verbaliziranja svojih spoznanj.

Učimo se sporazumevanja po načelih dialogike – biti razumljen in razumeti druge ljudi. Dialogika pa upošteva načela transakcijske analize, gestalta, treninga občutljivosti in vedenjskega pristopa.

      

Za osebnostno rast je pomembno, da se zavedamo svojih pravic in svojih potreb, saj si potem lahko poiščemo bolj učinkovite načine zadovoljevanja svojih potreb, to je, da spremenimo pri sebi kar lahko spremenimo in pa sprejmemo pri sebi, česar ne moremo spremeniti.

Prepoznavamo kako spoštujemo in uresničujemo svoje želje in moč, a ne na račun drugih, prepoznavamo svoje želje in hotenja, svoje »razdvojenosti« in se prepoznavamo kot celoto, kot cela posamična bitja. V tem delu se seznanjamo z načeli psihosinteze – govorimo o svojih podosebnostih, (vloge, ki jih v življenju igramo) o tem koliko se jih zavedamo in kako zadovoljujemo potrebe teh podosebnosti – integracija v celoto.

Odziv na plesno delavnico poletja 2008 v obliki poezije:

Prisluhnem tišini,

ki razliva svoje

akorde, po

partituri

koncerta

življenja in

smrti

...

 

Odložim

dirigentsko

palico

...

ne potrebujem jo

...

veter dviguje

in spušča

note, ki se

zlivajo

v simfonijo

zvoka,

barv

in gibov

...

 

Zaplešem

v

ta čudovit

ples

vročega poletja

...

 

@Ines

                                                                    

           Včasih se naša delavnica spremeni v plesno gibalno risalnico:

Po mnenju nizozemskega zdravnika Joost A. M. Meerlooja je že embrio v maternici poleg bitja svojega srca čutil tudi bitje srca matere. Razvijal in gibal se je v zvočnem svetu srčnega ritma, ki ga je Meerloo poimenoval kar ples nirvane.

Ples je bil v svojih začetkih morda kar motorična reakcija na močnejše občutenje veselja, igra viška moči, ki se izrazi v ritmično skladnem gibanju. Do takih sklepov je prišel tudi sociolog in filozof Herbert Spencer, in sicer pri proučevanju plesnih manifestacij primitivnih plemen, ki so po uspešnem lovu ali dobljeni bitki pokazali svojo radost z dolgotrajnim plesanjem.

Umetnostno ustvarjanje pomaga človeku do osebnostne integracije. Obstaja pomembna močna povezava med ustvarjanjem v kateremkoli sredstvu in med čustvovanjem

Ples - ustvarjalna izkušnja deluje kot mogočen katalizator. Lajša izražanje neosveščenih čustev in zmanjšuje napetosti, ki jih povzročajo razne spremembe. V umetnosti se psihična dinamika učinkoviteje izrazi kot pri pogovarjanju. Notranji konflikti se pozunanjijo, doživljamo jih na umetnostni način. Vzporedno z domišljijskimi podobami razvijamo samokritiko - ne uničevalno kritiko, ki izničuje človeka in njegovo stvaritev. Mislim na kritiko, ki jo poraja sama nastopajoča podoba, ki želi biti čim bolje in čim bolj poglobljeno izdelana. T o je pravzaprav želja po uresničevanju, ki biva v sami domišljijski podobi. Ta »kritika« v nas nas sili, da pazljivo prisluhnemo samim sebi, svojim sanjam, notranjim predstavam in oblikam podzavesti. Da smo občutljivi do svojega osebnega dela.

»Vsako človeško bitje, ne glede na njegove sposobnosti ali omejenosti, je zmožno narediti svoj »prstni odtis« tj. znamenje narejeno z roko, črto,barvo, obliko, gibom ipd.. Nihče ne more narediti natančno takega. To znamenje pomeni: »Obstajam. Moj obstoj je smiselen« in predstavlja posameznika kot enkratno človeško bitje. Še pomembneje: ta enkratni ustvarjalni«prstni odtis« lahko pojmujemo kot bistveni zidak človeške ustvarjalne dejavnosti. Ne le zato, da bi se nas spominjale prihodnje generacije - ampak zato, ker ustvarjena lepota vsakokrat znova potrjuje človekovo osebnost.

Citirano iz: M. Vogelnik - Likovnost v skupini in umetnostna terapija

 

Zanimive povezave:

Dance Through Life by Rafi Eldor (Israel)

 This is an inspiring story for the people suffering from parkiinsons disease.

Gabrielle Roth

Gabrielle Roth, known as the "urban shaman," is music director of the Mirrors.

The Deepest Dance

AMA - a short film by Julie Gautier